Dijaki smo srečali svoje »predhodnike« in se spoprijeli z različnimi zelo zanimivimi eksperimenti
AVSTRIJA – V četrtek, 8. 6. 2017, smo se dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica odpravili na strokovno ekskurzijo v našo severno sosedo Avstrijo. Program je predvideval odhod izpred šole ob osmi uri zjutraj, prihod do prve postaje naše enodnevne ekskurzije pa okoli desete ure. Vreme je bilo najprej megleno in vseskozi bolj hladno, vendar se je kasneje razjasnilo.
Najprej smo si ogledali Opičjo goro, tam so nas obvestili o varnostnih predpisih, ki veljajo zato, da lahko obiskovalci živi in zadovoljni zapustijo goro. Opice makaki, ki poseljujejo goro, so japonskega porekla. Na tej gor jih prebiva kar 155. Poleg starejših makakov smo uspeli videti tudi mladiče. Vodič nam je pokazal tudi nekatere spretnosti, ki so se jih sčasoma priučili makaki. Za tako imenovano češnjo na vrhu naše torte pa so poskrbele opice, ko so po dolgem času (predvidevamo) zopet imele priložnost zaužiti banane, za katere se je seveda razvil spopad. Nekateri bolj, drugi manj smo opazili, da nas te opice spominjajo na neko vrsto živih bitij.
Po ogledu otoka smo se peljali proti Celovcu; izbrali smo pot ob severni strani Vrbskega jezera. V Celovec smo prispeli okoli poldneva. Tam smo se sprehodili po mestu in si ogledali najrazličnejše kipe, ki so nam pripovedovali vsak svojo zgodbo, ter se kasneje sprehodili in si mesto ogledali še sami. Seveda smo si po ogledu privoščili nekaj počitka, da smo lahko nadaljevali ekskurzijo.
Sledila je še zadnja postaja – hiša eksperimentov Expi, kjer smo si imeli priložnost ogledati številne eksperimente in jih tudi sami preizkusiti. Ti so vključevali opazovanje nastanka tornada, ustvarjanje bliskov, najrazličnejše iluzije, ustvarjanje glasbe, lovljenje hologramov, ustvarjanje filma in druge. Prav tako smo imeli na voljo še dodatno razstavo, ki je bila specializirana za vesolje. Tam smo se pravzaprav učili razumeti fiziko na preprostejši in človeku prijaznejši način (pa ne da bi bilo kar koli narobe s šolskim načinom).
Ko smo zaključili z ogledom Expija, smo se z avtobusom odpravili domov in menili, da se je dan pravzaprav kar dobro iztekel. Prehitro smo sklepali, saj se nam je na cesti malo zataknilo. Avtobus, kakor luksuzen je že bil, je bil malce preširok, zato smo se spustili vzvratno po hribu navzdol in takrat smo si verjetno vsi želeli, da ne bi v McDonald’su toliko pojedli in bi avtobus čudežno poletel domov. Kljub skrbem pa sta nas šoferja varno pripeljala domov.
V Ivančno Gorico smo prispeli okoli osme ure zvečer, polni novih znanj in doživetij, nato pa veseli odšli domov.
Sara Vehar, 3. a,
[nggallery id=125]
