V petek, 16.11.2018 smo se v zgodnjih jutranjih urah dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča odpravili na težko pričakovano ekskurzijo v Milano, drugo najbolj naseljeno mesto v Italiji, glavno mesto pokrajine Lombardije in eno od svetovnih prestolnic mode.
Milano ima številne muzeje, gledališča in znamenitosti, vključno z Milansko stolnico, peto največjo cerkvijo na svetu, cerkvijo Santa Maria delle Grazie, v kateri je slovita freska Leonarda da Vincija Zadnja večerja.
Znano pa je tudi po številnih mednarodnih prireditvah in sejmih, vključno z Milan Fashion Week in Milanskim pohištvenim sejmom, največjim te vrste na svetu. Nazadnje, Milano je tudi dom dveh velikih nogometnih ekip na svetu, AC Milan in Inter Milan. In prav na stadionu San Siro je bil naš prvi postanek. Stadion lahko sprejme 85,700 gledalcev. V čast Giuseppeja Meazee, legendarnega nogometaša obeh klubov je bil pred časom uradno poimenovan Stadio Giuseppe Meazza, kljub temu pa mu v nogometnem svetu raje rečejo San Siro.
Sledil je ogled Gradu Sforzesco, ki izvira iz 15. stoletja, ko so člani rodbine Sforza vladali mestu in staro trdnjavo preuredili v grad, sedež elegantnega renesančnega dvora, obdanega z obzidanim lovskim parkom.
Avstrijska cesarica Marija Terezija je bila odgovorna za pomembne prenove, ki so se izvajale v Milanu v 18. stoletju. Ta mestna in umetniška prenova je obsegala izgradnjo Teatro alla Scala, odprtega leta 1778, ki je danes ena izmed najbolj znanih svetovnih opernih hiš in dala obnoviti kraljevo palačo.
Nazadnje smo si ogledali milansko stolnico (Duomo di Milano). Ta gotska katedrala je za dokončanje potrebovala skoraj šest stoletij in je danes 5. največja cerkev na svetu in druga največja v Italiji.
Končno smo spoznali italijansko visoko modo. Velika Galleria Vittorio Emanuelle II, je nastala med 1865 in 1877, v počastitev kralja Viktorja Emanuelle-ja, je velik pokrit hodnik s steklom in litoželezno streho, kjer se nahajajo najprestižnejše trgovine.
Po večerji smo se odpravili v hotel, naslednji dan pa v Verono, mesto, ki je uvrščeno na UNESCO-v seznam svetovne dediščine zaradi pomena in vrednosti številnih zgodovinskih stavb, ki se nahajajo v mestu.
Najbolj znan je gotovo rimski amfiteater ali Arena, ki se nahaja na največjem trgu. Zgrajen okoli leta 30 n. št., je tretji največji v Italiji po rimskem Koloseju in Areni v Capui (Neapelj). Po obnovi je v uporabi še danes za javne prireditve, sejme, gledališke predstave in operne predstave poleti.
Nato je sledil ogled najbolj znane hiše v Veroni, za katero je kriv Shakespeare, ki je dogajanje tragedije Romeo in Julija postavil prav v mestece v severni Italiji. Domnevni Julijin balkon je zelo oblegan, a če se potepate po Veroni, ga morate obiskati. Prav toliko občudovanja kot balkon in kip Julije pod njim – če verjamete v legende, se morate za srečo v ljubezni nujno dotakniti njene desne dojke – pa vzbuja tudi prehod do Julijinega dvorišča. Zaljubljeni turisti so ga vzeli za svojega in nalepili ljubezenska sporočilca z žvečilnim gumijem na polepljene in popisane zidove prehoda.
Naša zadnja postaja je bila Padova, domovanje ene najstarejših univerz na svetu. Poleg univerze pa je mesto gotovo znano po sv. Antonu, portugalskem frančiškanu, ki je v Padovi nekaj let živel in leta 1231 tudi umrl. Njegovo telo je ohranjeno v Baziliki sv. Antona, ki je pomembna romarska cerkev.
Iz Padove smo se odpravili proti domu, polni čudovitih vtisov in pripravljeni na nove šolske izzive! Ter čakajoč na naslednje potovanje…
Mojca Saje Kušar
