Dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča so se v oktobru udeležili petdnevne ekskurzije v Andaluzijo, eno najlepših in najbolj kulturno bogatih regij Španije. Podali so se na potovanje, ki jih je popeljalo od mavrske dediščine do Kolumbovih odkritij, od svetovne umetnosti flamenka do tradicije bikoborb.
Prvi dan: Real Alcázar in Mezquita v Cordobi
Prvi dan je bil namenjen raziskovanju Seville in njenega najpomembnejšega zgodovinskega spomenika, Real Alcázarja, kraljeve palače. Real Alcázar, znan po mešanici mavrske in krščanske arhitekture, je dijake navdušil s čudovitimi vrtovi, z razkošnimi dvoranami in okrašenimi detajli, ki segajo v daljni srednji vek.
Po ogledu palače so se dijaki odpravili v Cordobo, kjer so obiskali znamenito Mezquito. Ta nekdanja mošeja, danes katedrala, je simbol bogate in turbulentne zgodovine Andaluzije, saj združuje elemente islamske in krščanske arhitekture. Dijake so očarali prepoznavni rdeče-beli oboki in mogočna notranjost, kjer se prepletata dva svetova, ki sta v stoletjih vplivala na oblikovanje regije.
Drugi dan: Kolumbova dediščina v Palos de la Frontera in romarski kraj El Rocío
Drugi dan je bil posvečen odkrivanju Kolumbove poti in njegovih prizadevanj za odkritje Novega sveta. Dijaki so obiskali Palos de la Frontera, kraj, od koder je Kolumb odplul na svoje prvo zgodovinsko potovanje. V samostanu La Rábida so izvedeli več o pripravah na to pomembno ekspedicijo in občudovali replike Kolumbovih ladij, ki so jih popeljale v čas 15. stoletja. Ogledali so si tudi kratek film o življenju in izzivih pomorščakov tistega časa, kar jim je omogočilo boljše razumevanje zgodovinskih okoliščin Kolumbovega odkritja Amerike.
Popoldne so se odpravili v El Rocío, romarski kraj, znan po svoji edinstveni atmosferi in tradicionalnih procesijah. Sprehod po tem mističnem kraju jih je popeljal v svet španskega romarstva in tradicij, ki se vsako leto zbirajo okoli te majhne vasice sredi narodnega parka Doñana.
Tretji dan: Seviljska katedrala, Barrio de Santa Cruz in večer ob flamenku
Naslednji dan so dijaki preživeli v Sevilli. Najprej so obiskali veličastno seviljsko katedralo, eno največjih in najlepših gotskih katedral na svetu, kjer se nahaja tudi grobnica Krištofa Kolumba. Veličina katedrale in zgodba o Kolumbu sta močno vplivali na dijake, ki so občudovali tako arhitekturo kot simboliko tega kraja.
Po obisku katedrale so se sprehodili po Barrio de Santa Cruz, stari judovski četrti, ki je s svojimi ozkimi ulicami, z dvorišči in živahnim vzdušjem prava paša za oči in srce. Ta del Seville je obdan s čarobnimi ulicami, cvetličnimi dvorišči in z očarljivimi kavarnami, kjer so dijaki občutili pravi utrip andaluzijskega življenja.
Dan smo popolno zaokrožili s spektakularnim razgledom z vrha Metropol Parasola, velike lesene strukture, ki ponuja čudovit panoramski pogled na mesto. Za piko na i pa so dijaki uživali v večerji ob spremljavi žive glasbe in flamenka; tukaj so spoznali pravo strast in umetnost te znamenite španske glasbeno-plesne zvrsti.
Četrti dan: Arena in muzej bikoborb
Zadnji dan ekskurzije so dijaki obiskali eno najbolj ikoničnih znamenitosti španske tradicije – areno za bikoborbe, Plaza de Toros de la Maestranza. Ogledali so si muzej bikoborb, kjer so izvedeli več o zgodovini in simboliki bikoborbe, ki ima v španski kulturi globoko tradicijo. Ta izkušnja je bila za mnoge dijake poseben vpogled v del španske dediščine, ki kljub nasprotovanjem še vedno predstavlja pomemben del kulturne zgodovine Španije.
Zaključek ekskurzije
Ekskurzija v Andaluzijo je bila nepozabno doživetje, ki je dijakom omogočila, da so na izkustveni način spoznali bogato kulturno in zgodovinsko dediščino regije. Vsak dan je prinesel nove vpoglede in nepozabne spomine, od mavrske arhitekture v Real Alcázarju do Kolumbovega odkritja Amerike in živahnega vzdušja flamenka. Dijaki so se domov vrnili bogatejši za izkušnje, ki so jim približale zgodovino in kulturo Španije ter jim dale širši vpogled v svet.
Ta ekskurzija je bila več kot le potovanje – bila je lekcija o preteklosti, kulturi in povezovanju različnih svetov, ki bodo dijakom še dolgo ostali v spominu.
Mojca Saje Kušar, prof.
